Samogradnja avtodoma

Vse okoli samogradnje avtodoma in še kaj

Predelava vozila

Nekaj za uvod

Predelati je mogoče vse vrste vozil. Če imamo potrebo le po manjšem vozilu, namenjen le za prenočitev, bomo lahko predelali celo vozila, kot so Peugeot Partner, Citroen Berlingo, Renault Kangoo, Fiat Scudo ipd., ali pa morda kakšno terensko vozilo za puščavska potovanja npr. Land Rover, Nissan Terrano,… V takšna vozila je možno vgraditi posteljo, mini kuhinjo in/ali mini omarice. Uporabnost takega vozila je kar precej odvisna od vremena, saj če dežuje bomo najkasnjeje drugi dan že nekoliko nestrpni.

Vendar pri omenjenih vozilih ne bom mogli opraviti spremembo namembnosti vozila v prometnem dovoljenju iz osebnega vozila v avtodom, ker teji nimajo izpolnjenega pogoja primerne stojne višine– razen seveda če jih pri predelavi tudi povišamo. Tu bomo lahko opravili le homologacijo vgrajenih elementov. Karkoli bomo privijačili ali privarili na osnovno karoserijo smo po zakonu dolžni homologirati, sicer se nahajamo v kaznivem dejanju. Je pa res da se tu pa tam kdo najde ki vozi predelano vozilo, ki ni homologirano. Sami se odločimo, sami tvegamo.

Naslednji, že nekoliko bolj prostoren razred so manjša kombinirana vozila. Tu gre lahko za vozila namenjena za prevoz potnikov (8+1 sedežev), lahkih tovornih vozil, denimo VW Transporter, Fiat Ducato, Renault Trafic, Peugeot Boxer, Citroen Jumper, Ford Transit, Mercedes 100... Tudi tukaj velja pravilo stojine višine za pridobitev homologacije. V njih si lahko že omislimo prostor za tuš, solidno kuhinjco, gretje, hladilnik,... Za dva potnika je to že dovolj udobno vozilo za avanture v obdobju od pozno spomadi do zgodaj jeseni. Lahko se jih predela tudi za potovanja do štiri oseb, vendar postane kar hitro tesno.

Spet naslednji in spet nekoliko prostornejši razred, vendar še vseeno dovolj okretni in nazahtevni za vožnjo in manevre, so npr.: Reanault Master, Mercedes Sprinter, Iveco Daily, VW Crafter. Ta vozila sodijo v razred, v katerega se že vgrajuje ločen kopalnični prostor in precej solidna kuhinja. Po velikosti so primerni tudi za zimska pohajkovanja. Lahko se jih predela celo za do šest oseb, vendar tega vsekakor ne priporočam. 

Potem smo prispeli že do razreda, kjer se začenja razlika o načinu vožnje in kjer je potrebno bolj temeljito iskanje parkirnega prostora. In sicer so to vsa vozila omenjena v prejšnjih dveh odstavkih, vendar ne več oblika kombiniranega vozila, temveč le njihva osnovna in posebno izdelano nadgradnjo za bivalni prostor. Taka vozila so primerna za daljša potovanja za več oseb. V njih vgrajujemo ponavadi vso potrebno in tudi nepotrebno tehniko, katero smo navajeni od doma (hladilnik, gretje, bojler, TV/DVD, satelitska, klima,...) Razen velikosti so razlike pri takih avtodomih tudi debeline sten nadgradnje, kar lahko nekatere uvrsti v razred največje dovoljene mase nad 3500kg za kar bomo potrebovali tudi primerno vozniško dovoljenje C-kategorije. Tanjše stene pomenijo manj izolacije, kar posledično pomeni pozimi več kurjave ali poleti več vročine. Hkrati pa so debelostenske nadgradnje tudi mehansko bolj odporne pred poškodbami. Tudi take nadgradnje si lahko dovolj podkovan posameznik izdela sam- poljubne oz. osebno prilagojene dimenzije in pa debeline sten.

Te velikosti se stopnjujejo prek tovornjakov do avtobusov. To so seveda giganti med avtodomi po katerih imajo le redki posamezniki potrebo. Vendar si osebno ne morem predstavljati prijetno potovanje s takim vozilom. Precej postanemo omejeni. Je pa seveda posebna atrakcija v živo videti takšno posebnost.

 

Predelava prodajno-predstavitvenega vozila v bivalno vozilo

Vozilo Iveco Turbo Daily 49-12 intercooler, letnik 94, ob nakupu prevoženih 216.000 km,  servisna knjiga potrjena. Masa praznega vozila po predelavi 3500 kg, NDM 5t. Kupljeno v nov. 2008 od 1.lastnika, večjega podjetja, ki ga je potrebovalo kot prodajno-predstavitveno vozilo v Nemčiji.

Nadgradnja Niesmann Bischoff Clou Trend 570e, višina 3,10m, širina 2,42m, poliuretanske sendvič plošče debeline 50mm. Ob nakupu je bil vgrajen kuhinjski blok z absorbcijskim hladilnikom (brez korita, vodovodne inštalacije in štedilnika), pripadajočo visečo omarico, eno Seitzovo stransko okno, tri strešna okna, plinska inštalacija s komoro za plinske jeklenke, Truma Duomatic (žal star prek 10 let in ničvreden za homologacijo), Eis ex, plinsko gretje Truma E 4000, Crystop CPC2 elektroblok, celotna električna napeljava (kolikor jo je bilo potrebno za prvoten namen vozila), osvetljava 9x po dve plinske cevi (neonke), celotna notranjost oblečena v tapison, industrijski topli pod debeline ca. 5mm, vhodna vrata, servisna vratca za plin in električna stopnica.Ob nakupu tehnično brezhiben. Ohranjenost je glede na leta in prevožene kilometre srednja do dobra.

Tukaj še nekaj več o sami osnovi: izdelava in cenik iz leta 1994

Razlog zakaj sva vozilo kupila v tujini je, da v Sloveniji nisva našla primernega vozila. Fabriško izdelan avtodom s tlorisom po najini meri nama je zaenkrat še cenovno nedosegljiv (obvezno garažni boks za kolesa in orodje, fiksna postelja in fiksna dineta, ločen tuš in zame primerna stojina višina). Kot drugo opcijo sva iskala manjše tovorno vozilo (Iveco 35-10, 35-12) s kofrom ali hladilno komoro. Zamanj. Tretja opcija, izhod v sili, tovorno vozilo do 7,5t (MB  814/817, Iveco 75 14,...), sva imela peščičko izbire- so bile pa cene ali ohranjenost neprimerne. Tako sem našel na eni od nemških internet strani zelo ugodno vozilo MB 814 s kofrom predelan v AD z vsem kar spada zraven. Takoj sva se odpravila na pot. Prispeva do Jesenic, pogledam mail,... ..., »...vozilo je žal prodano«. Smola. K sreči sva si pripravila nekaj več naslovov, za vsak slučaj, drugih zanimivih ponudnikov. Ko sva vozila začela gledati enega za drugim so bile ponudbe obupne. Odločila sva se, glede na to, da ko sva že v Nemčiji, da bova pač namenila nekaj več denarja kot sva imela namen in bova kupila nekaj spodobnega. Gledala sva AD-je do 10.000 € in šla sva vse do Dortmunda,  pa je vsakemu nekaj manjkalo. Tukaj je padla odločitev, da se vrneva- če še kaj najdemo, kupimo, če ne, ostaneva pri ta staremu. In tako sva našla tega pri Stuttgardu za take solde kot sva mislila prvotno namenit za že narejen AD in minimalne dimenzije za najine zahteve.

Sledilo je načrtovanje in začetek predelave. Sprva sem si mislil da bo to mačji kašelj- zbijem skupaj tistih pet dilc pa bo. Iz predvidenega meseca in pol se je kar vleklo in vleklo. Mislim da je predelava trajala ca. 4 mesece. Zavleklo in zakompliciralo se je skoraj pri vsaki stvari predvsem zaradi tega, ker nisem imel pravih izkušenj in znanja. Sicer imam za seboj že eno "hitro" samogradnjo (brez homologacije) ampak prav tako zares je to moja prva samogradnja (natančna in dodelana).

 

1.) Začelo se je z garažnim boksom

Po najini zamisli sva si želela garažni boks, vendar že kmalu se je postavilo prvo vprašanje. Kako narediti vrata? Sledilo je skakanje sem ter tja in zbiranje informaciji kako bi bilo to izvedljivo. Po prvih ugotovitvah bi bila montaža vrat serijske izdelave najenostavnejša rešitev, saj je okvir že narejen- potreben bi bil samo izrez luknje v nadgradnjo in montaža. Vendar prva ovira se je takoj postavila: okvirja, ki bi bil primeren za debelino sten te nadgradnje (50mm ALU-PUR-ALU sendvičplošče), v Sloveniji in Italiji nisva mogla najti- vsi so bili le za tanjše nadgradnje. Potem naju je tudi cena takega okvira vrgla s stola, približno 400,00 €-600,00 €. Torej sem začel razmišljati o drugih rešitvah. V pomoč mi je bila skica servisnih vrat domače izdelave samograditelja avtodoma Stanka s foruma. Odločitev je bila hitro sklenjena- tudi mi bomo vrata sami naredili. 

 

Rezanje nadgradnje pa vendar ni bilo tako enostavno izvesti kot je bilo mišljeno. Napake si tukaj absolutno nisem smel privoščiti, saj gre za poseg, katerega je potrebno sigurno izpeljati do konca, saj napaka bi lahko bila nepopravljiva. Rezanje nadgradnje je bilo spet eno vprašanje s katerim sem se na forumu pojavil,in sicer s kakšnim orodjem naj režem tako debelo nadgradnjo? Mala kotna brusilka ima brusilno ploščo premajhno, velika kotna brusilka je pretežka in nerodna za tako natančno delo, in z vbodno žago bi tvegal, da bi mi list zvilo. Potem sem si za rezanje pomagal z dvemi orodiji. Najprej zunanjo plast aluminija z malo kotno brusilko in potem po špranji zunanjega reza še notranjo plast aluminija z vbodno žago.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 Profil za okvir: Alu profile za izdelavo okvirjev sem na osnovi mer in skice dal okrivit kovinarju (Benčina, Dane pri Sežani). Sestavlja ga U-profil v kombinaciji z Z-profilom. Z- profil služi za tesnilno gumo. Zrezal sem profile na pravo velikost. Pred montažo sem U-profile iz notranje strani ojačal z ostanki aluminija tam, kjer bodo nekoč spone in ključavnica. Fiksiral sem jih s silikonom na nadgradnjo in nato pritrdil še Z-profil s kovicam. Robove in špranje v vogalih sem zalil s silikonon in nataknil tesnilno gumo.

 

 

Montaža vrat: Kot polnilo sem uporabljal izrezan kos sendvič plošče, na katerega sem prilepil U-profile s silikonom. Za sigurno sem profil z notranje strani pritrdil še s kovicami. Mehanizem za ključavnico in ključavnico sem uporabil navaden (ne avtodomarski), saj se mi zdi dosti bolj robustna in trajna rešitev.

Vrata visijo na sponah iz nerjavečega jekla 30x60mm, pritrjene s kovicami.

 
 
 

2.) Nadaljeval sem s pregradno steno:

Nadaljeval sem s pregradno steno med bivalnim delom in kabino (tukaj se moram zahvalit moji dragi, ki je vztrajala, da jo naredim z izolacijo in da je s tem tudi vizualno lepo dodelano in robustno izpadlo- tudi vsa pleskarska dela gredo na njen račun).

Naredil sem jo iz 18mm vezane plošče, 20mm x 30mm lesene letvice, 20mm stirodur in 4mm vezane plošče. Najprej sem izrezal vse like pregradne stene. Iz lesenih letvic sem okvirje katere sem prilepil in privil na izrezane like. S stirodurom  sem  zapolnil okvir. Povrh sem še zalepil in pribil 4mm vezano ploščo. Sledilo je še brušenje in barvanj

Pregradna stena po najinem mnenju mora biti v avtodomu, saj ima dve odločilne prednosti. Prva je, da si z njo lahko do neke mere reguliramo temperaturo. Poleti lahko vrata zapremo in preprečimo vročini, ki dobesedno buta skozi kabino, da nam pregreva bivalni del. Pozimi preprečimo seveda vstop mraza, izgubivanje toplote in rosenje sprednjih stekel. Spomladi in jeseni pa pride prav da čez dan malo sonce not pogleda in segreje. Zvečer ko pa je še/že prehladno, zapreš in ni potrebna kurjava oz. znatno manj. Druga prednost je pa protivlomna zaščita, saj najina izkušnja je taka, da je vlomilcem lažje razbit sprednja stekla kot zadaj vrata uničiti s »pajserjem«. Res pa je, da če bo nekdo prav zares želel vdreti mu bo že nekako uspelo. Iz naštetih razlogov med drugim tudi namenoma nisva vgradila več oken.

 
 3.) Naslednja je bila na vrsti pregradna stena garažnega boksa in bivalnega dela:
 
 Vezana plošča 2260mmx1470mmx15mm pritrjena z alu kotniki 30x30. Nad garažo je lahko dodatno ležišče ali prostor za razno kramo. Možno je odstraniti lesene plošče z vrha in tako pridobimo stojno višino v garažnem boksu. To delo je bilo v primerjavi s prejšnimi prav počitniško.
Špranja v pregradni steni je odzračevanje Trum. Tako se posredno ogreva tudi garažni boks.
Omarica v garaži je namenjena orodju in malenkostim, ki ne sodijo v bivalni del. Naredil sem jo ko sem končal ves ostali del samogradnje- se pravi čisto zadnjo. 
 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
4.) Omarice in dineta: Prvotno je bil načrt omaric in dinete malenkost drugačen. Klopca je bila planirana v obliki črke U, ampak je garaža izpadla večja kot smo misli, zato sva dineto prilagodila. Tudi kjer je pisarniški kotiček je bila planirana velika omara- k sreči je kar samo ratavalo tko kot je nenačrtovano, saj je tako dosti bolj posebno. Za izdelavo sem uporaljal topolovo panelno ploščo 18mm. Tudi kljukice so domače izdelave. Poličke v omarcah so iz 9mm vezane plošče. Ležišča spon so izdolbleni, tako da ni špranj okrog vratic- s tem smo onemogočili gnezdenje srednjim in večjim žuželkam.
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
4.) Vodovod, plinovod, gretje in elektrika: Za čas ko sem čakal na rezervar za vodo in na nogo od mize (nerjaveče jeklo, Benčina, Dane pri Sežani) sem napeljal vso potrebno in manjkajočo inštalacijo in montiral rezervar za odpadno vodo. Za inštalacijo vodovoda odpadne vode sem uporabljal cevi premera 40mm.
Pri plinovodu se mi je spet porodilo mnogo vprašanj, pa vendar se je na koncu izkazalo da le ni tako težavno- če imaš primerno orodje za rezanje in oblikovanje cevi katero se najde v vsakem dobro založenem Bauhausu, Obi, ipd. Te jeklene cevi imajo, standardno za avtodome, presek 8mm (ne išči jih drugje kot pri prodjalcu opreme za avtodome- zelo težko, če sploh mogoče, jih je najti drugje). Hkrati se dobi pri teh prodajalcih tudi vse druge potrebne plinoinštalacijske elemente (kolena, razdelilce z varnostnim ventilom, gumijaste cevi, regulatorje, ipd.). Vsi teji elementi se pa enostavno sestavljajo, skoraj bi lahko rekel kot Lego kocke. Nasvet: kupi material pri trgovcu, ki ti bo z veseljem razložil tehniko sestavljanja in, če ne boš razumel drugače, mu plačaj en element samo za praktično pojasnilo.
Pri plinski inštalaciji moramo biti pozorni na to, da ima posamezen vod čim manj spojev. Najboljše je en neprekinjen vod od razdelilnega ventila do porabnika, ker več kot imamo spojev, večja je verjetnost da bo plin lahko kje uhajal in toliko težje bomo našli spoj na katerem plin uhaja. Vendar neprekinjen vod ni vedno zlahka izvedljiv- sploh če želimo nadgraditi že obstoječo inštalacijo oz. dodati vod v že izdelanem avtodomu.
Prostor v katerem bomo prevažali plinske jeklenke mora biti hermetično zaprt, se pravi, vse spoje lesenih delov ki so v notranjosti avtodoma moramo zatesniti s silikonom. Na dnu tega prostora moramo narediti luknjo za odzračevanje plina velikosti 100cm2 (plin je težji od zraka, zato se odzračuje navzdol). Plinska jeklenka mora biti nepremično pritrdljiva, npr. s posebnim pasom. Na plinsko jeklenko namestimo plinski regulator- teji regulatorji morajo biti za nove inštalacije 30mbar, za nadgradnje starejših inštalaciji pa lahko uporabimo 50mbar (posvetujte se pri strokovnjaku, kjer boste izvedli homologacijo). Če vgradite v staro (50mbar) inštalacijo nek nov porabnik svetujem da kupite porabnik ki deluje s 30mbar in za to dodatno vgradite reduktor pritiska 50/30mbar v vod (teji porabniki naj bi porabili manj plina in pritisk v inštalaciji je manjši). 
Od regulatorja sme voditi 40cm gumijaste cevi. Gumijasta cev je gibljiva in tako omogoči menjavo plinske jeklenke. Gumijasta cev se potem privijači na jekleno cev ki vodi naprej preko razdelilnega oz. varnostnega ventila do posameznega porabnika, prav tako po principu ¨Lego kock¨.
Gretje: Napeljava cevi ni neka velika umetnost. Vsekakor pa mora bit pot, po katerih bodo potekale, in luknje, iz katerih bo pihalo, nekoliko premišljena. Dobro je če so speljane ob rezervaru vode, saj nam tako hkrati drži temperaturo vode nad 0*C. Fino je da nam posredno greje vse kar je na mraz občutljivo, npr. plinsko komoro, po možnosti tudi tank odpadne vode (če je montiran v notranjosti vozila). Vgradnja plinskega gretja Truma je po istem principu kot Trumin bojler.
Bojler: Kupila sva Trumin Boljer B10. Ta deluje na plin. Obstaja tudi izvedba (B10E)ki ima dodatno vgrajen električni grelec se katerim si lahko vodo segrejemo kadar imamo možnost priklopa elektrike 220V. Priklopi se na plinovod po prej omenjenem principu (obvezno s svojim varnostnim ventilom), in na 12V (morda ima model B10E še dodaten priklop za 220V). Paziti moramo le da napravi določimo mesto ob eni od zunanjih sten nadgradnje, saj se mora plamen dobiti zrak od zunaj. Prav tako se mora tudi porabljen plin odzračevati proti ven (to zato da plamen ne porablja kisika iz notranjosti vozila in tudi da se izgorjen plin, ki je smrtno nevaren (lahko za vedno zaspimo!), ne kopiči v notranjosti vozila, temveč sproti odzračuje v zunanjost). Pri nakupu dobimo v kompletu vse kar je potrebno za delovanje bojlerja. Zaplete se lahko edino če je debelina stene nadgradnje debelejša od standardnih, t.j. nekje 30mm. Vendar so proizvajalci tudi na to pomislili in izdelali kovinski podaljšek izpuha katerega se da dokupiti (z malo iznajdljivosti in natančnostjo si ga lahko tudi mirne volje sami izdelamo, vendar na tak način proizvajalec Truma ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli morebitno škodo in tudi garancije ne bomo mogli uveljavljati).Druge podrobnosti inštalacije so priložene k kompletu.
Kuhalnik: Vgradnja plinskega kuhalnika je dokaj enostavna. Tudi ta mora imeti svoj varnostni ventil. Pozorni moramo biti da pustimo dovolj prostora pod kuhalnikom, saj se ta tudi od spodaj segreva kadar ga uporabljamo. Če je naš načrt tak da bo kuhalnik vgrajen nad hladilnikom se lahko kot novinec znajdemo v dilemi. Namreč kako priklopiti obe napravi na plinsko inštalacijo. Hm, obstaja trik. Najprej v kuhinjski pult vgradimo kuhalnik in ga s spodnje strani (kjer bo kasneje stal hladilnik) priklopimo na plinsko inštalacijo. Potem pa damo hladilnik na svoje mesto, ki mora biti prej pravilno zvezan na električno napeljavo, in ga priklopimo na plinsko inštalacijo z zunanje strani, kjer so izrezi za hladilne reže.
 

 

5.) Kopalnica: Lotil sem se tudi že kopalnice. To je bil tudi zahtevnejši poseg, ker sem spet moral nadgradnjo rezat za vgradnjo strešnega okna in ker so vrata kopalnice postavljena rahlo pod kotom. Povrh vsega pa je to prostor, kjer ne sme nikjer puščati. Glede rezanja nadgradnje sem bil že nekoliko bolj samozavesten zaradi izkušnje z garažnimi vrati, a je vseeno zahtevala popolno koncentracijo, saj po storjeni napaki ne bi bilo več poti nazaj. Ko je enkrat luknja izrezana je vgradnja strešnega okna malenkost, saj je strešno okno sestavljeno iz treh ločenih delov: zunanjega, notranjega in komarnik oz. senčnik. Na spodnjo stran zunanjega dela nanesemo posebno trajnoelastično tesnilno maso in ga nastavimo na mesto. Potem iz notranje strani previdno privijačimo notranji del na zunanji in na koncu nataknemo še komarnik. Vgradil sem okno Seitz Mini Heki 40x40 in mislim da ni bistvenih razlik načina vgradnje četudi bi se odločil za katero koli drugo okno drugega proizvajalca. Na isti način sem vgradil tudi stransko okno v alkovnu.

Za okvir vrat sem prosil bližnega mizarja ker sam nimam rezkarja za utore, ki sem jih potreboval. Tuškad sva dala Kolpa San Samba 70 (najmanjša plastična kad na SLO trgu za domačo rabo). Zelo trdna in lepa v primerjavi z ponudbo proizvajalcev opreme za avtodome. Stene v kopalnici so barvane s Sigma barvo, ker šteje med najbolj odporne proti udarcem in vlago. Prvo smo zaščitili les z premazom proti vpijanju vlage. Ko se je premaz posušil smo nanesli temeljno barvo. Nato je moja draga lahko začela mešanjem barv in barvanjem. Za mozaik in ribico se je zelo potrudila- ena stranica barvanja mozaika ji je vzela cel dan.

 

 

 

Kopalnica. Lestev na sliki je stol pri računalniški mizi. Je tak praktičen 2v1 patent.

Kopalnica je bila zadnja stvar v bivalnem delu in s tem je bil najin avtodom pripravljen za prvo potovanje.

 

 

 

Naknadno vgrajeno:

Naknadno je bila montirana solarna "elektrarna" skupne moči 240W/20A. Za napeljavo sem uporabljal žice preseka 6 mm2, saj nam dolžina poti od kolektorja do do akumulatorja presega 5m (ca. 7m). 

Za montažo enega kolektorja sem uporabil šest aluminijastih kotnikov (zvito in izrezano Benčina, Dane pri Sežani) debeline 3mm, privijačene z vijaki iz nerjavečega jekla in prilepljeno na nadgradnjo. Za leplenje z lepilom Sika 252 sem površine primerno pripravil s Sika Cleaner in Sika Primer. 

Pomembno pri montaži je, da upoštevamo da mora biti solarni modul dvignjen od strehe vsaj 3,5cm da zagotovimo zadovoljivo podzračevanje kolektorja.

 

Hkrati sva dodala še drugi 180Ah akumulator za bivalni del. Akumulatorja sta vezana ločeno z možnostjo preklapljanja preko navtičnega stikala. 

Investicija je bila dobra odločitev, saj sva , kar se elektrike tiče, vedno neodvisna- tudi če sva več časa nekje stacionirana.

 

 

 

 

 

OPOZORILO: Nasveti in postopki na teji strani so pridobljeni in zapisani na osnovi lastnih izkušenj oz. izkušenj znancev, prijateljev in pa tudi strokovnjakov. Ne prevzemam odgovornosti za kakršnokoli morebitno škodo ki bi lahko nastala zaradi upoštevanja teh nasvetov. Za kakršnokoli predelavo ali izdelavo omenjeno na teji spletni strani priporočam posvet z strokovnjakom posameznega področja!!!

Želim vam dosti uspeha in nepozabljivih trenutkov pri vaši samogradnji!!!